Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 10. 2025
Jenkova nagrada Branku Senegačniku - Koncert Luka Debevec Mayer

Pesnik Brane Senegačnik je letošnji prejemnik Jenkove nagrade, ki jo za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Prejel jo je za zbirko Prosojnosti. V Sloveniji je spet na koncertni turneji priznani argentinski bas-baritonist Luka Debevec Mayer. Ta bo med drugim nastopil v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah pri Cerknici, ta petek, 31. oktobra.

Jenkova nagrada Branku Senegačniku - Koncert Luka Debevec Mayer

Pesnik Brane Senegačnik je letošnji prejemnik Jenkove nagrade, ki jo za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Prejel jo je za zbirko Prosojnosti. V Sloveniji je spet na koncertni turneji priznani argentinski bas-baritonist Luka Debevec Mayer. Ta bo med drugim nastopil v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah pri Cerknici, ta petek, 31. oktobra.

kulturaliteraturaglasbaLuka Debevec MayerBrane Senegačnik

Kulturni utrinki

Jenkova nagrada Branku Senegačniku - Koncert Luka Debevec Mayer

Pesnik Brane Senegačnik je letošnji prejemnik Jenkove nagrade, ki jo za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Prejel jo je za zbirko Prosojnosti. V Sloveniji je spet na koncertni turneji priznani argentinski bas-baritonist Luka Debevec Mayer. Ta bo med drugim nastopil v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah pri Cerknici, ta petek, 31. oktobra.

VEČ ...|28. 10. 2025
Jenkova nagrada Branku Senegačniku - Koncert Luka Debevec Mayer

Pesnik Brane Senegačnik je letošnji prejemnik Jenkove nagrade, ki jo za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Prejel jo je za zbirko Prosojnosti. V Sloveniji je spet na koncertni turneji priznani argentinski bas-baritonist Luka Debevec Mayer. Ta bo med drugim nastopil v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah pri Cerknici, ta petek, 31. oktobra.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaglasbaLuka Debevec MayerBrane Senegačnik

Otok

VEČ ...|27. 8. 2025
Pogovori z nikomer

Tokrat je bil z nami pesnik Brane Senegačnik in pesmi iz zbirke Pogovori z nikomer.

Pogovori z nikomer

Tokrat je bil z nami pesnik Brane Senegačnik in pesmi iz zbirke Pogovori z nikomer.

glasbapoezija

Otok

Pogovori z nikomer

Tokrat je bil z nami pesnik Brane Senegačnik in pesmi iz zbirke Pogovori z nikomer.

VEČ ...|27. 8. 2025
Pogovori z nikomer

Tokrat je bil z nami pesnik Brane Senegačnik in pesmi iz zbirke Pogovori z nikomer.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2024
Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

spominpolitikaAlojz RebulaJanko KosMarko SnojVinko OšlakBrane Senegačnik

Moja zgodba

Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

VEČ ...|10. 11. 2024
Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

Jože Bartolj

spominpolitikaAlojz RebulaJanko KosMarko SnojVinko OšlakBrane Senegačnik

Informativne oddaje

VEČ ...|18. 10. 2024
Mozaik dneva dne 18. 10.

  • Popoldansko srečanje premiera in gospodarskega ministra na temo težav avtomobilske industrije se je zavleklo, izjave za javnost še ni.
  • Ogorčen odziv na cenzuro na TV Slovenija tudi s strani ženske zveze SDS.
  • Številne zobozdravstvene ambulante razmišljajo o vrnitvi koncesije zaradi stroškov belih zalivk.
  • Hamas pravi, da kljub smrti vodje njihov boj ne bo pojenjal.
  • Vsebino simpozija o Alojzu Rebuli bo predstavil Brane Senegačnik.
  • Vreme – ponoči bo dež ponehal, jutri oblačno, v nedeljo razjasnitve.

Mozaik dneva dne 18. 10.

  • Popoldansko srečanje premiera in gospodarskega ministra na temo težav avtomobilske industrije se je zavleklo, izjave za javnost še ni.
  • Ogorčen odziv na cenzuro na TV Slovenija tudi s strani ženske zveze SDS.
  • Številne zobozdravstvene ambulante razmišljajo o vrnitvi koncesije zaradi stroškov belih zalivk.
  • Hamas pravi, da kljub smrti vodje njihov boj ne bo pojenjal.
  • Vsebino simpozija o Alojzu Rebuli bo predstavil Brane Senegačnik.
  • Vreme – ponoči bo dež ponehal, jutri oblačno, v nedeljo razjasnitve.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 18. 10.
  • Popoldansko srečanje premiera in gospodarskega ministra na temo težav avtomobilske industrije se je zavleklo, izjave za javnost še ni.
  • Ogorčen odziv na cenzuro na TV Slovenija tudi s strani ženske zveze SDS.
  • Številne zobozdravstvene ambulante razmišljajo o vrnitvi koncesije zaradi stroškov belih zalivk.
  • Hamas pravi, da kljub smrti vodje njihov boj ne bo pojenjal.
  • Vsebino simpozija o Alojzu Rebuli bo predstavil Brane Senegačnik.
  • Vreme – ponoči bo dež ponehal, jutri oblačno, v nedeljo razjasnitve.
VEČ ...|18. 10. 2024
Mozaik dneva dne 18. 10.
  • Popoldansko srečanje premiera in gospodarskega ministra na temo težav avtomobilske industrije se je zavleklo, izjave za javnost še ni.
  • Ogorčen odziv na cenzuro na TV Slovenija tudi s strani ženske zveze SDS.
  • Številne zobozdravstvene ambulante razmišljajo o vrnitvi koncesije zaradi stroškov belih zalivk.
  • Hamas pravi, da kljub smrti vodje njihov boj ne bo pojenjal.
  • Vsebino simpozija o Alojzu Rebuli bo predstavil Brane Senegačnik.
  • Vreme – ponoči bo dež ponehal, jutri oblačno, v nedeljo razjasnitve.

Radio Ognjišče

infonovice

Od slike do besede

VEČ ...|7. 5. 2024
Poezija Vittorie Colonna

Kratek izbor njene poezije je bil doslej objavljen le v prevodu Alojza Gradnika v Italijanski liriki (1940); ti prevodi so ponatisnjeni tudi v tej knjigi, kjer je avtorica predstavljena z mnogo širšim reprezentativnim izborom. V predstavitvi so sodelovali Brane Senegačnik, Matej Venier, Igor Škamperle in glasbenik Boris Šinigoj.

Poezija Vittorie Colonna

Kratek izbor njene poezije je bil doslej objavljen le v prevodu Alojza Gradnika v Italijanski liriki (1940); ti prevodi so ponatisnjeni tudi v tej knjigi, kjer je avtorica predstavljena z mnogo širšim reprezentativnim izborom. V predstavitvi so sodelovali Brane Senegačnik, Matej Venier, Igor Škamperle in glasbenik Boris Šinigoj.

kultura

Od slike do besede

Poezija Vittorie Colonna

Kratek izbor njene poezije je bil doslej objavljen le v prevodu Alojza Gradnika v Italijanski liriki (1940); ti prevodi so ponatisnjeni tudi v tej knjigi, kjer je avtorica predstavljena z mnogo širšim reprezentativnim izborom. V predstavitvi so sodelovali Brane Senegačnik, Matej Venier, Igor Škamperle in glasbenik Boris Šinigoj.

VEČ ...|7. 5. 2024
Poezija Vittorie Colonna

Kratek izbor njene poezije je bil doslej objavljen le v prevodu Alojza Gradnika v Italijanski liriki (1940); ti prevodi so ponatisnjeni tudi v tej knjigi, kjer je avtorica predstavljena z mnogo širšim reprezentativnim izborom. V predstavitvi so sodelovali Brane Senegačnik, Matej Venier, Igor Škamperle in glasbenik Boris Šinigoj.

Mateja Subotičanec

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 2. 2024
Soneti Vittorie Collona

Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji v sodelovanju z založbo Družina je pripravil predstavitev slovenskega prevoda Sonetov Vittorie Colonna. Na dogodku so sodelovali urednik Brane Senegačnik, prevejalec Matej Venier, avtorica spremne besede Patrizia Farinelli in sociolog Igor Škamperle.

Soneti Vittorie Collona

Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji v sodelovanju z založbo Družina je pripravil predstavitev slovenskega prevoda Sonetov Vittorie Colonna. Na dogodku so sodelovali urednik Brane Senegačnik, prevejalec Matej Venier, avtorica spremne besede Patrizia Farinelli in sociolog Igor Škamperle.

kulturaliteraturaVittoria CollonaSonetiBrane SenegačnikIgor ŠkamperleMatej Venier

Kulturni utrinki

Soneti Vittorie Collona

Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji v sodelovanju z založbo Družina je pripravil predstavitev slovenskega prevoda Sonetov Vittorie Colonna. Na dogodku so sodelovali urednik Brane Senegačnik, prevejalec Matej Venier, avtorica spremne besede Patrizia Farinelli in sociolog Igor Škamperle.

VEČ ...|29. 2. 2024
Soneti Vittorie Collona

Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji v sodelovanju z založbo Družina je pripravil predstavitev slovenskega prevoda Sonetov Vittorie Colonna. Na dogodku so sodelovali urednik Brane Senegačnik, prevejalec Matej Venier, avtorica spremne besede Patrizia Farinelli in sociolog Igor Škamperle.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaVittoria CollonaSonetiBrane SenegačnikIgor ŠkamperleMatej Venier

Pogovor o

VEČ ...|7. 2. 2024
O aktualnem kulturnem dogajanju

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili bomo o temeljnih problemih sodobne slovenske kulture. O ohranjanju kulturne dediščine, o poteh in stranpoteh kulturnega ustvarjanja. Tudi o tem, kako aktualna politika skuša še na področje kulture postaviti sebi zveste ljudi. Dotaknili smo se umetnosti, ki postane del narodove dediščine ne glede na oblastnike, ki jo včasih zatirajo, preganjajo in ji skušajo zapreti usta. Kot primer smo  osvetlili Franceta Balantiča ob izidu njegove Bibliografije. Naša gosta sta bila dr. Ignacija Fridl Jarc, glavna urednica in tajnica Slovenske matice, pa komparativistka, filozofinja, kritičarka ter dr. Brane Senegačnik pesnik, esejist, klasični filolog in prevajalec. 

O aktualnem kulturnem dogajanju

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili bomo o temeljnih problemih sodobne slovenske kulture. O ohranjanju kulturne dediščine, o poteh in stranpoteh kulturnega ustvarjanja. Tudi o tem, kako aktualna politika skuša še na področje kulture postaviti sebi zveste ljudi. Dotaknili smo se umetnosti, ki postane del narodove dediščine ne glede na oblastnike, ki jo včasih zatirajo, preganjajo in ji skušajo zapreti usta. Kot primer smo  osvetlili Franceta Balantiča ob izidu njegove Bibliografije. Naša gosta sta bila dr. Ignacija Fridl Jarc, glavna urednica in tajnica Slovenske matice, pa komparativistka, filozofinja, kritičarka ter dr. Brane Senegačnik pesnik, esejist, klasični filolog in prevajalec. 

politikaživljenjekulturaumetnost

Pogovor o

O aktualnem kulturnem dogajanju

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili bomo o temeljnih problemih sodobne slovenske kulture. O ohranjanju kulturne dediščine, o poteh in stranpoteh kulturnega ustvarjanja. Tudi o tem, kako aktualna politika skuša še na področje kulture postaviti sebi zveste ljudi. Dotaknili smo se umetnosti, ki postane del narodove dediščine ne glede na oblastnike, ki jo včasih zatirajo, preganjajo in ji skušajo zapreti usta. Kot primer smo  osvetlili Franceta Balantiča ob izidu njegove Bibliografije. Naša gosta sta bila dr. Ignacija Fridl Jarc, glavna urednica in tajnica Slovenske matice, pa komparativistka, filozofinja, kritičarka ter dr. Brane Senegačnik pesnik, esejist, klasični filolog in prevajalec. 

VEČ ...|7. 2. 2024
O aktualnem kulturnem dogajanju

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili bomo o temeljnih problemih sodobne slovenske kulture. O ohranjanju kulturne dediščine, o poteh in stranpoteh kulturnega ustvarjanja. Tudi o tem, kako aktualna politika skuša še na področje kulture postaviti sebi zveste ljudi. Dotaknili smo se umetnosti, ki postane del narodove dediščine ne glede na oblastnike, ki jo včasih zatirajo, preganjajo in ji skušajo zapreti usta. Kot primer smo  osvetlili Franceta Balantiča ob izidu njegove Bibliografije. Naša gosta sta bila dr. Ignacija Fridl Jarc, glavna urednica in tajnica Slovenske matice, pa komparativistka, filozofinja, kritičarka ter dr. Brane Senegačnik pesnik, esejist, klasični filolog in prevajalec. 

Radio OgnjiščeTone Gorjup

politikaživljenjekulturaumetnost

Od slike do besede

VEČ ...|21. 3. 2023
Tišji glasovi, nemška lirika

Dr. Brane Senegačnik in Matej Venier sta prevedla nekaj znanih in manj znanih nemških lirikov, ki jih bosta predstavila v pogovorni oddaji.

Tišji glasovi, nemška lirika

Dr. Brane Senegačnik in Matej Venier sta prevedla nekaj znanih in manj znanih nemških lirikov, ki jih bosta predstavila v pogovorni oddaji.

poezijakultura

Od slike do besede

Tišji glasovi, nemška lirika

Dr. Brane Senegačnik in Matej Venier sta prevedla nekaj znanih in manj znanih nemških lirikov, ki jih bosta predstavila v pogovorni oddaji.

VEČ ...|21. 3. 2023
Tišji glasovi, nemška lirika

Dr. Brane Senegačnik in Matej Venier sta prevedla nekaj znanih in manj znanih nemških lirikov, ki jih bosta predstavila v pogovorni oddaji.

Mateja Subotičanec

poezijakultura

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 10. 2025
Kumarice s paracetamolom, cepivo proti modrikastemu jeziku in IMK

Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.

Kumarice s paracetamolom, cepivo proti modrikastemu jeziku in IMK

Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.

Robert Božič

kmetijstvokumariceparacetamolIMKBTV

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 10. 2025
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Naš gost

VEČ ...|25. 10. 2025
Štefan Pavli

Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma. 

Štefan Pavli

Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma. 

Maja Morela

spominživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 10. 2025
Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|24. 10. 2025
Nezaupanje v novinarstvo in cunami na obzorju

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Nezaupanje v novinarstvo in cunami na obzorju

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Tadej Sadar

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 10. 2025
Jenkova nagrada Branku Senegačniku - Koncert Luka Debevec Mayer

Pesnik Brane Senegačnik je letošnji prejemnik Jenkove nagrade, ki jo za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Prejel jo je za zbirko Prosojnosti. V Sloveniji je spet na koncertni turneji priznani argentinski bas-baritonist Luka Debevec Mayer. Ta bo med drugim nastopil v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah pri Cerknici, ta petek, 31. oktobra.

Jenkova nagrada Branku Senegačniku - Koncert Luka Debevec Mayer

Pesnik Brane Senegačnik je letošnji prejemnik Jenkove nagrade, ki jo za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Prejel jo je za zbirko Prosojnosti. V Sloveniji je spet na koncertni turneji priznani argentinski bas-baritonist Luka Debevec Mayer. Ta bo med drugim nastopil v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah pri Cerknici, ta petek, 31. oktobra.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaglasbaLuka Debevec MayerBrane Senegačnik

Spominjamo se

VEČ ...|28. 10. 2025
Spominjamo se dne 28. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|28. 10. 2025
Nadevana jabolka

Za to sladico vzamemo kisla jabolka, sorte zlati delišes. Operemo jih in s posebnim pripomočkom očistimo koščice. Pripravimo nadev: lahko je kokosov, orehov, lešnikov, mešan ... Za kokosov nadev kokosovo moko v ponvi z malo sladkorja pražimo na suho ter stalno mešamo. Ko zadiši in porumeni, ga stresemo v skledo, kjer je že pripravljena moka. Dodamo še v rumu namočene rozine in kakšno žlico smetane. Orehov nadeva pa naredimo podobno kot pri potici. Z nadevom dobro napolnimo jabolka, če nam ostane, ga lahko naložimo že na vrhu. Jabolka odlagamo na pekač, namazan z maslom, tesno drugega od drugega. V pekač prilijemo malo sladkega mleka. Damo v 180 stopinj Celzija vročo pečico. Ko se že barva jabolk spreminja, zmanjšamo na 160  in mirno pečemo približno eno uro. Po potrebi pekač obrnemo, da bo vse enakomerno pečeno. Za lepši izdelek jabolka namažemo z maslom. Ko so jabolka pečena, jih vzamemo iz pečice. 

Nadevana jabolka

Za to sladico vzamemo kisla jabolka, sorte zlati delišes. Operemo jih in s posebnim pripomočkom očistimo koščice. Pripravimo nadev: lahko je kokosov, orehov, lešnikov, mešan ... Za kokosov nadev kokosovo moko v ponvi z malo sladkorja pražimo na suho ter stalno mešamo. Ko zadiši in porumeni, ga stresemo v skledo, kjer je že pripravljena moka. Dodamo še v rumu namočene rozine in kakšno žlico smetane. Orehov nadeva pa naredimo podobno kot pri potici. Z nadevom dobro napolnimo jabolka, če nam ostane, ga lahko naložimo že na vrhu. Jabolka odlagamo na pekač, namazan z maslom, tesno drugega od drugega. V pekač prilijemo malo sladkega mleka. Damo v 180 stopinj Celzija vročo pečico. Ko se že barva jabolk spreminja, zmanjšamo na 160  in mirno pečemo približno eno uro. Po potrebi pekač obrnemo, da bo vse enakomerno pečeno. Za lepši izdelek jabolka namažemo z maslom. Ko so jabolka pečena, jih vzamemo iz pečice. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 10. 2025
Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo